O projektu

Projekt Prostor slovenske literarne kulture (J6-4245; 1. 7. 2011 – 30. 6. 2014) prvi v Sloveniji povezuje literarno vedo in geografijo v sistematično interdisciplinarno raziskavo. Z geografskim informacijskim sistemom (GIS) preučuje razvoj medsebojnih vplivov med geografskim prostorom, večinsko poseljenim s Slovenci, in slovensko literaturo. Zajema obdobje 1780–1940: od začetkov beletristike v slovenščini do druge svetovne vojne, ko je slovenska literarna kultura dosegla polno institucionalno in medijsko razvitost ter slogovno, žanrsko in ideološko diferenciranost. Slovensko etnično ozemlje je bilo večjezično in mnogokulturno, pripadalo je različnim državnim tvorbam in oddaljenim prestolnicam, kar se je odražalo tudi v prostorski dinamiki književnosti.

Družbenogeografski prostor razvoja slovenske literature, njenih medijev in življenja ni enostransko determiniral, je pa nanj vplival; po drugi strani pa je tudi literatura – s svojim diskurzom, praksami in institucijami – povratno vplivala tako na dojemanje in strukturiranje tega prostora kakor tudi na njegovo povezanost s širšo regijo, Evropo in svetom. Literarni diskurz v slovenščini se je lahko v javnosti dominantno vzpostavil tudi prek prostorskih dejavnikov:

• oblikovanja, prostorske širitve in zgoščanja socialnega omrežja literarnih akterjev in medijev na slovenskem etničnem ozemlju;
• referiranja slovenskih literarnih besedil na geografske prostore, ki so bili med občinstvom prepoznani kot slovenski; s tem se je medijsko ustvarila in memorirala predstava o enotnem nacionalnem prostoru, podlaga narodne ideologije.

Projekt s pomočjo GIS-a kartira in prostorsko analizira literarnozgodovinske podatke o življenjih in spominskih obeležjih pomembnih pisateljev in drugih akterjev literarne kulture; lokacijah medijev in institucij, ki tvorijo infrastrukturo literarne kulture; prostorih, ki jih ubesedujejo slovenski zgodovinski romani. S tem in z metodološko samorefleksijo prispeva k razvoju digitalne humanistike in prostorsko usmerjene literarne vede. Izsledki projekta so javno dostopni in uporabni: bralcem bo poleti 2014 na voljo Literarni atlas Ljubljane, tole spletišče pa z GIS zemljevidi omogoča uporabo podatkov in izsledkov ne le v literarnovednih in kulturoloških raziskavah, temveč tudi v politikah varovanja slovenske kulturne dediščine, šolstvu, turizmu, prostorskem načrtovanju in lokalnih skupnostih.