35. MIHA KASTELIC (1796, Gorenja vas pri Stični – 1868, Ljubljana) [...]

Ustanovitelj in urednik almanaha Krajnska Čbelica ter pesnik. Knjižničar.

Med letoma 1810 in 1819 se je šolal v Ljubljani, nato je na Dunaju študiral pravo in finančne vede. V Ljubljano se je vrnil leta 1823. V ● licejski knjižnici na sedanjem Vodnikovem trgu (K2) je bil zaposlen 40 let, najprej kot skriptor (od 1825), nato kot bibliotekar (1850–1865). Imel je tudi postranske zaslužke, vsaj od leta 1832 čebelarstvo, po letu 1833 pa je nekaj časa delal tudi kot pisar pri sošolcu, advokatu Crobathu.

V letih 1828–31 je sam stanoval v prvem nadstropju ● krčme Jakoba in Metke Podboj Na griču, ki je stala na prostoru sedanje stavbe Kogresni trg 15 (D1m). Tu je ustanavljal Kranjsko Čbelico in urejal njen prvi zvezek. V letu 1828/29 je bil Kasteličev podnajemnik → Prešeren s sestro Lenko. Leta 1835 je stanoval na ● Mestnem trgu 17 (35a); v tej hiši je takrat stanoval tudi Prešeren. Leta 1840 si je na Zgornjih Poljanah 14 z dohodki iz čebelarstva in od prodaje Kranjske Čbelice sezidal hišo (v njej je med letoma 1840 in 1843 stanoval tudi Prešeren) na zemljišču brata Jožefa, mlinarja v Kasteličevi rojstni vasi pri Stični. Iz špekulativnih razlogov jo je dal najprej vpisati kot bratovo, pozneje pa kot hčerino last. Hiša, ki je danes porušena, je stala na sedanji ● Poljanski cesti 17 (35b), na levi strani med »rdečo hišo« in Ambroževim trgom. Leta 1860 si je na ● Poljanskem nasipu 22 (35c) sezidal drugo hišo in v njej stanoval do smrti. Ker ta hiša ne stoji več, je na zemljevidu zaznamovana domnevna lega.Tudi to hišo je najprej vpisal na bratovo, pozneje pa na hčerino ime. Imel je namreč nezakonsko hčer Amalijo Longino, poročeno Pfeifer. Po njeni smrti so na podstrešju našli del Kasteličeve zapuščine in v njej tudi Prešernove tekste. Prešernoslovci mu očitajo, da je z njimi ravnal preveč malomarno in da bi jih moral že prej vse izročiti licejski knjižnici, kar je storil samo deloma. Po potresu so na tem prostoru sezidali novo hišo.

Pričevanja govorijo, da je bil gizdalinski, častihlepen in skopuški, pridobitniški in brezobziren v denarnih zadevah. Rad naj bi se vmešaval v tuje zadeve in spletkaril. Bil je ljubitelj ljubljanskih javnih plesov, tudi v ● Kazini, ki je imela do leta 1937 prostore v Gosposki ulici 3 (D3a), potem novi stavbi, sedaj ● Kongresni trg 1 (D3b). Znan je bil kot ženskar. Zanimal se je tudi za Crobathovo pestunjo Ano Jelovšek, s katero se je pozneje zapletel Prešeren. Zato jo je Crobathova žena posvarila pred Kastelicem. Dekleta, ki so mu gospodinjile, je spolno izkoriščal; leta 1837 mu je »gospodinjila« 25-letna Katarina Godec, rojakinja iz Stične. Prešeren ga ni maral zaradi njegovega značaja, saj je bil tudi do pesnika zdraharski, niti ni bil zadovoljen s Kasteličevimi pesmimi. Cenil ga je samo kot ustanovitelja almanaha Krajnska Čbelica in ob IV. zvezku kot branilca almanaha pred napadi. Ko je Kastelic V. zvezek Čbelice samo obetal, še to ne več. Poleg tega je Prešeren domneval, da Kastelic ni storil dovolj za → Čopovo rešitev iz ● Save pri Tomačevem (35č). Po Čopovi smrti se je Kastelic nadejal, da bo postal njegov naslednik v biblioteki, vendar ga niso izbrali. Prešeren je Kastelica ošvrknil v epigramu Čebelarju (1832), pohvalil pa ga je kot urednika almanaha v sonetu Mihu Kastelcu (nastal med letoma 1830 in 1834, objavljen pozneje).

Spominsko poimenovanje:

● Kastelčeva ulica.

LIT.: France Kidrič: Prešernov album. Ljubljana 1949.