14. JANEZ CIGLER (1792, Udmat pri Ljubljani – 1869, Višnja Gora) [...]

Pisatelj. Duhovnik. Avtor prve slovenske povesti Sreča v nesreči ali Popisvanje čudne zgodbe dveh dvojčikov.

Rojen je bil v sedanji ● Malenškovi ulici 1 (14a), pred II. svetovno vojno Stara pot 7, v nekdanji vasi Udmat pri Ljubljani (danes mestni predel, imenovan Vodmat); v hiši je bila gostilna Pri Španu. V Ljubljani je končal ● gimnazijo (1804–1809, iz III. razreda je prešel v V. razred), »filozofijo« (vrsta višje šole, 1809–1810), v licejskem poslopju, ki je stalo na sedanjem Vodnikovem trgu (I3c), in bogoslovje (1810–1814). Ob koncu študija je bil še premlad za posvečenje v duhovnika, zato so ga poslali iz mesta na neko kranjsko graščino za domačega učitelja. To mu je pomagalo, da je njegovo vedenje postalo zelo uglajeno. Občudoval je tudi plemstvo. Po posvetitvi leta 1815 je bil kaplan v različnih krajih, med letoma 1820 in 1823 pa pri ● Sv. Petru v Ljubljani (nekdanje predmestje), sedaj Trubarjeva cesta 80 (14b). Med letoma 1823 in 1832 je bil v ● zaporu v Ljubljanskem gradu (Z1) kaznilniški kurat, saj je avstrijska oblast po odpravi Ilirskih provinc grad uporabljala tudi za ječo. Cigler je zaradi nekih pogovorov z jetniki postal oblastem politično sumljiv. Kot sodelavec Kranjske Čbelice, morda že od prej, je imel stike s Prešernom. Leta 1832 so Ciglerja imenovali za župnika v Višnji Gori, zato je Ljubljano zapustil.

Njegov gimnazijski profesor je bil tudi → Valentin Vodnik in nekateri drugi duhovniki, ki so se ukvarjali z nabožnim slovstvom; navdušili so ga za slovenski jezik in književnost. Učil se je tujih jezikov in precej potoval (na Nemško, v Francijo, Italijo in na Balkan). Po značaju je bil umirjen, natančen, delaven in gostoljuben, kakor ena izmed oseb njegove prve povesti. Že kot kaplan v Ljubljani je začel literarno delovati, leta 1824 je bil med pobudniki glasila Slavinja, ki ga vlada ni dovolila. Izdal je več nabožnih knjižic, s povprečnimi basnimi in pesmimi je sodeloval v Kranjski Čbelici in Novicah. Na nekatere je uperil epigram → Prešeren. Ciglerjeva prva slovenska povest iz leta 1836 je postala uspešnica, saj je doživela v naslednjih štirih letih še dva skrivna ponatisa (skupna naklada 3050 izvodov). Založnik povesti Janez Klemens ju je pisatelju prikril, najbrž zato da mu ni bilo treba zanju plačati honorarja.

Upodobitve Ljubljane:

Sreča v nesreči (1836, povest): Njen začetek se dogaja »blizu mesta L.«, v vasi z »imenitno, daleč slovečo suknarijo«; mišljena sta Ljubljana in nekdanja vas Selo pri Mostah, v kateri je takrat ob Ljubljanici delovala uspešna tovarna sukna (danes je tam otroško igrišče). Sedež tovarne je bil v bližnjem poznobaročnem dvorcu Selo (ob sedanji Zaloški cesti), ki ga je dal zgraditi → Linhartov prijatelj Jožef pl. Desselbrunner (igral je vlogo Tulpenheima v krstni predstavi Županove Micke).

Spominska znamenja in poimenovanja:

● Ciglerjeva ulica.