Prostor slovenske literarne kulture

Literarni atlas Ljubljane

Marjan Dolgan, Jerneja Fridl, Manca Volk

Prestolnice tujih držav imajo različne publikacije, ki obiskovalce seznanjajo z različnimi vidiki mestne zgodovine. Mednje spadajo tudi literarni atlasi mest, s katerimi si obiskovalci lahko ogledajo predele, ki so povezani z življenjem in delom znamenitih književnikov. Ljubljana takšnega atlasa še ni imela, zato je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU odpravil ta primanjkljaj in v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU pripravil Literarni atlas Ljubljane, ki je prvi tematski atlas takšne vrste v Sloveniji.

Knjiga je tridelna. V prvem delu Pojasnila so navedene informacije o izboru književnikov, zgradbi atlasa in njegovi uporabi. V drugem delu Slovenski književniki v Ljubljani so v abecednem zaporedju razvrščeni članki o 94 slovenskih književnikih, ki so živeli in ustvarjali v Ljubljani. V njih so navedena njihova prebivališča, šole, v katerih so se izobraževali; kulturni zavodi, ki so povezani z njihovimi najpomembnejšimi deli (knjižnice, gledališča, založbe), družabni lokali (kavarne, gostilne), v katere so zahajali in se srečevali; kraji represije, kjer so jih doletele različne oblike nasilja; bolnišnice, v katerih so se zdravili ali umirali; pokopališča, na katerih so (bili) pokopani; ter spominska znamenja in poimenovanja, s katerimi je Ljubljana počastila njihovo literarno delovanje. V Atlas so uvrščeni samo preminuli književniki, predvsem tisti, ki veljajo v literarni zgodovini od reformacije naprej za najbolj pomembne. Upoštevani so bili tudi takšni, ki so napisali kakovostna literarna dela, vendar jih izobraževalni sistem iz različnih razlogov zanemarja, in takšni, katerih dela niso vrhunska, vendar so imeli vplivne kulturno-politične pozicije v mestu. Nekateri pa so bili posebneži in zato veljali za mestne znamenitosti. Atlas torej zajema kakovostno neenake, različno (ne)uspešne ter različno literarno in nazorsko usmerjene, tudi diametralno nasprotujoče si in delujoče književnike, ker so eni in drugi hote ali nehote oblikovali literarno in kulturno dogajanje v Ljubljani.

V člankih o književnikih ni sintetičnih opisov celotnega literarnega razvoja književnikov niti njihovih opusov, saj takšne opise vsebujejo že druga literarnozgodovinska dela, ki se osredotočajo na literarni vidik. V Atlasu je v ospredju biografsko-prostorski vidik, vendar so v nekaterih člankih navedeni podatki o nekaterih fazah tega razvoja ali nekaterih literarnih delih, kadar so te faze ali dela izzvala burne odmeve v literarnem, kulturnem in političnem dogajanju Ljubljane. Pri pomembnejših književnikih je na koncu članka naveden izbor njihovih najpomembnejših literarnih del, v katerih so upodobili Ljubljano ali njene predele. Za tem izborom so navedene najpomembnejše nagrade, ki jih je kakšen književnik dobil v Ljubljani, ter spominska znamenja in poimenovanja, s katerimi je Ljubljana počastila književnika. Večino člankov o književnikih sklepa posebna bibliografija del, ki vsebujejo zanimive podatke o njegovem bivanju in delovanju v Ljubljani. Avtor člankov je iz arhivov in od sodobnikov novejših književnikov pridobil tudi veliko podatkov, ki doslej še niso bili znani in so v Atlasu prvič objavljeni. Sicer pa besedilni del Atlasa sklepa izbrana bibliografija del o zgodovini Ljubljane, ki so povezana s književnostjo ali omogočajo boljše razumevanje literarnega življenja v mestu, ter bibliografija del, ki vsebujejo podatke o več književnikih v različnih obdobjih.

Večina književnikov, ki so delali in ustvarjali v Ljubljani, se je rodila zunaj Ljubljane in vanjo prišla študirat. Mnogi so se vanjo vrnili tudi po univerzitetnem študiju na kakšni tuji univerzi, ker Ljubljana do leta 1919 ni imela svoje univerze. Ta dejstva so pri mnogih književnikih vplivala na njihovo bivanje v Ljubljani. Zato so v takšnih primerih navedene tudi predljubljanske dispozicije, saj brez njih ni mogoče razumeti življenja teh književnikov v Ljubljani. Nekateri književniki zadnjih let življenja iz različnih razlogov niso preživeli v Ljubljani, ampak so se iz nje odselili in se vanjo občasno vračali. Nekateri pa niso želeli biti pokopani v Ljubljani, saj so si za pokop izbrali druge slovenske kraje, s katerimi so bili tudi povezani. V takšnih primerih Atlas navaja tudi neljubljanske lokacije, kajti šele z njihovim upoštevanjem, postanejo bolje razumljiva obdobja, ki so jih ti književniki preživeli v Ljubljani. Vendar je v Atlasu večina pozornosti usmerjena na Ljubljano, ostale lokacije so zgolj dopolnilo, iz katerega postane še bolj razvidno, da je Ljubljana literarna, kulturna in politična dominanta slovenskega etničnega prostora.

Tretji del Atlasa, Zemljevidi, je kartografski. V zbirki zemljevidov, ki so bili narejeni za Atlas, je mogoče najti večino mestnih lokacij, ki so omenjene v drugem delu Atlasa. Besedilni in zemljevidni del Atlasa namreč povezuje poseben sistem številčnih in črkovnih oznak mestnih lokacij, povezanih s književniki. Zato je mogoče Atlas uporabljati dvosmerno. Najprej lahko preberemo v drugem delu Atlasa članek o kakšnem književniku, najdemo v njem oznake ljubljanskih krajev, povezanih s književnikovim življenjem in delom, poiščemo te oznake na ustreznem zemljevidu in nato z njegovo pomočjo te kraje še v sami Ljubljani. Ali pa obratno: najprej si v tretjem, zemljevidnem delu Atlasa ogledamo kakšen zemljevid, najdemo na njem oznake ljubljanskih krajev, povezanih z enim ali več književniki, nato pa s pomočjo teh oznak najdemo v drugem, besedilnem delu Atlasa članek o književniku, ki nas zanima, ter v njem kraje in opise, kaj se je s književnikom na njih dogajalo.

Literarni atlas Ljubljane ni namenjen samo profesionalnim raziskovalcem književnosti, ampak tudi tistim bralcem literarnih del, ki jih zanima njihovo ozadje, konkretni utrip življenja književnikov v zgodovini Ljubljane, pa doslej niso imeli na voljo nobene publikacije, s katero bi se o tem celovito seznanili. Literarni atlas Ljubljane je prvi primer interdisciplinarnega sodelovanja med literarno zgodovino in geografijo v Sloveniji (v tujini je takšnega sodelovanja obeh ved precej).

Literarnozgodovinski del Atlasa je napisal dr. Marjan Dolgan iz Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, geografski del (izdelavo zemljevidov) pa sta pripravili mag. Jerneja Fridl, vodja Oddelka za tematsko kartografijo v Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, in Manca Volk iz istega inštituta.

Raziskovalni projekt Prostori slovenske literarne kulture se je osredotočil na zgodovinsko obdobje med letoma 1780 in 1940, časovni razpon Literarnega atlasa Ljubljane pa je širši, saj upošteva književnike od srednjega veka do sodobnosti. Tolikšen razpon povečuje informativnost in uporabnost Atlasa, saj omogoča celovit zgodovinski pregled poglavitnega prostorsko-literarnega dogajanja v Ljubljani.

Celotni Literarni atlas Ljubljane je 2014 v tiskani obliki izšel pri založbi ZRC Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Na tem spletišču so predstavljeni samo književniki iz obdobja 1780–1940. Z rimsko številko za osnovnimi podatki o književniku je označen zemljevid, ki prikazuje kraje njegovega bivanja v Ljubljani.

Slovenski književniki, katerih glavnina ustvarjanja spada med leti 1780 in 1940

(Izbor člankov iz Literarnega atlasa Ljubljane)

Pojasnilo:
Številka pred članki o književnikih je del številčnega zaporedja književnikov v Atlasu, med katerimi so tudi takšni, ki so delovali pred letom 1780 in po letu 1940. Zato številčno zaporedje v tem izboru večkrat »preskoči«, manjkajoče številke pa pomenijo članke o književnikih zunaj omenjenega časovnega razpona.

Literarni atlas Ljubljane

Zemljevidi